Doktorice znanosti
Dr. Mojca Ciglarič
Moje raziskovalno delo sodi na področje porazdeljenih sistemov, računalniških komunikacij in protokolov ter širše področje varnosti v računalništvu. Raziskovalni projekti, na katerih sem sodelovala, zajemajo zelo raznolike teme – naj naštejem nekatere od njih. Preučevala sem nove arhitekture porazdeljenih sistemov in različne načine uporabe še ne popolnoma poznanih arhitektur, na primer sistemov grid. Med nove arhitekturne modele sodijo tudi sistemi enak z enakim (P2P ali peer-to-peer). V tovrstnih sistemih sem preučevala porazdeljeno iskanje – medsebojne izmenjave iskalnih sporočil oziroma poizvedb ter obnašanje in učinkovitost različnih iskalnih protokolov. Dotaknila sem se tudi vpeljave sicer splošno sprejetih varnostnih mehanizmov v sisteme grid in uporabe pametnih kartic za hranjenje elektronsko podpisanih dokumentov. Raziskovala sem sporočilne sisteme za uporabo v vojaške namene in različne vidike problematike uvajanja varnostnih standardov. Na področju komunikacije in protokolov pa sem sodelovala tudi na projektih s področja podatkovnega rudarjenja, medicine, mehkega računanja …
Ker sem zaposlena na univerzi, bi težko rekla, da je moje delo zgolj znanstveno – raziskovanje pomeni dopolnitev pedagoškega dela, zato me na primer zanima tudi raziskovanje različnih pedagoških metod. Kot mlada raziskovalka sem dobila delo asistentke in pot do doktorata ter s tem povezano znanstveno delo sta bila zame logična posledica oziroma nekakšen naravni razvoj. Na samo znanost gledam popolnoma nečustveno: zame je to poklic kot vsak drugi. Zahteva veliko dela, truda, študija, izobraževanja in tudi odrekanja, a če želiš biti dober, je to danes potrebno za praktično vsako delo. Kot ženska v izrazito moškem okolju zaznavam nekatere nepravilnosti, na primer pokroviteljski odnos in omalovaževanje žensk, ki pa po mojih izkušnjah praviloma izginejo, ko se bolje spoznamo. Okolje bi lahko bilo bolj naklonjeno družinam – spodbujajo in pričakujejo se na primer daljši študijski obiski v tujini, vendar ni omogočeno, da bi mater (ali konec koncev tudi očeta) v tujino lahko spremljali tudi otroci ali celo partner(-ka), organizirali bi lahko otroško varstvo in šolanje, pomagali pri iskanju zaposlitve partnerja in podobno. Slovenske znanstvene delavce zaznavam kot delavne in ambiciozne, a še vedno rahlo vrtičkarske in nepovezane, saj pozabljamo, da se s sodelovanjem in sinergijo doseže več – a tudi to se z leti počasi spreminja. Na bolje.