Doktorice znanosti
Dr. Andreja Umek Venturini
Že vse od vstopa v osnovno šolo sem izredno rada hodila v šolo, spoznavala nove stvari in pojave z vseh mogočih področij in prebirala poljudnoznanstvene revije, primerne starosti. V zadnjih razredih osnovne šole sem rada sodelovala pri raziskovalnih in projektnih nalogah. Tako se še danes spominjam raziskovalne naloge iz ekologije, ko smo v zemljevid Slovenije vrisovali rast različnih vrst lišajev, ki smo jih našli v naravi. Takšen zemljevid je posredno pokazal na čistost zraka na določenem območju, saj so lišaji izredno občutljive rastline. To veselje do novega znanja me je spremljalo tudi skozi srednjo šolo, kjer sem bolj natančno začela slediti trem zelo različnim področjem, in sicer arheologiji, primerjalni književnosti in logiki. Proti koncu srednje šole sem obiskala posamezne fakultete ob informativnih dnevih in se na koncu odločila za logiko oziroma za študij računalništva in informatike.
V času študija smo se srečali z mnogimi zanimivimi problemi, ki smo se jih tudi naučili reševati. Študij mi je hitro minil. Nisem si mogla predstavljati, da bo študijskega življenja tako hitro konec in da se bom morala zaposliti. Diplomsko delo sem naredila na Institutu ''Jožef Stefan'' v Laboratoriju za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Pri delu v tej raziskovalni skupini sem se veliko naučila in prijetno počutila, zato sem sklenila, da nadaljujem podiplomski študij v tem laboratoriju. Tako sem kot mlada raziskovalka končala magisterij in doktorat, oboje s področja kinematike gibanja, še posebej človeške roke. Ko sem imela glavnino teme za doktorsko disertacijo že pripravljeno, sem se odločila za prvega otroka. Po vrnitvi s porodniškega dopusta sem zaprosila za 6-urni delavnik za določeno obdobje, čemur na institutu niso nasprotovali. To mi je omogočilo, da je bil otrok v domači negi, brez pogostih bolezni, ki jih imajo otroci, ko začnejo hoditi v vrtec, sama pa sem se lahko bolj posvetila koncu svojega doktorskega študija in kmalu zagovarjala doktorsko disertacijo.
Raziskave kinematike človeške roke imajo možno aplikacijo pri rehabilitaciji pacientov po možganski kapi, ki imajo prizadeto levo ali desno roko. Zato sem občasno sodelovala tako z osebjem kot s pacienti na Inštitutu za rehabilitacijo v Ljubljani. Kljub temu pa sem začela pogrešati delo z ljudmi. V tistem času je Slovenija kot država kandidatka za članstvo v EU začela polnopravno sodelovati pri raziskovalnih in tehnološkorazvojnih programih EU, kjer je področje informacijskih in komunikacijskih tehnologij eno izmed obsežnejših področij. Na ministrstvu za znanost so zato v tistem času oblikovali skupino ljudi, ki bodo delali kot nacionalni koordinatorji za posamezna raziskovalna področja. Prijavila sem se in dobila to mesto za področje informacijskih in komunikacijskih tehnologij v EU. Tako še vedno ostajam v stiku z raziskavami in razvojem tega področja, tako na ravni EU kot v Sloveniji, hkrati pa poskušam odpreti pot v mednarodno raziskovalno sodelovanje čim več slovenskim strokovnjakom. Veliko med njimi je poznanih oseb iz časa dodiplomskega oz. podiplomskega študija, kar me še posebej veseli.
Članek Ustvarjalnost in svobodno razmišljanje pred kariero: Skupinski portret devetih doktoric računalništva, novinarke Jasne Kontler-Salamon, objavljen v Delu, 18.5.2006, predstavi razstavo Doktorice računalništva in informatike v Sloveniji. Devet doktoric, med njimi tudi dr. Andreja Umek Venturini, pripovedujejo o svojih izkušenjah in razmišljanjih o tem, kako je biti ženska v znanosti.