Doktorice znanosti
Dr. Krista Rizman Žalik
Vedno me je zanimalo nekaj novega, nepredvidljivega in rada sem se učila in raziskovala nove stvari. Razreševanje matematičnih in logičnih nalog me je veliko bolj pritegnilo kot pa druge teme učenja. Računalnik, ko sem ga poznala še kot velik stroj, me je pritegnil predvsem zaradi igre ločičnega razmišljanja in pisanja algoritmov, ki lahko počnejo, karkoli želiš. Po diplomi iz področja podatkovnih baz sem nadaljevala podiplomski študij in delo raziskovalke na Univerzi v Mariboru. Dolg študij vse do doktorata mi ni bil v breme. Stalno učenje, ki je povezano z delom v računalniški stroki in znanosti, mora biti del življenja, saj je računalništvo naglo razvijajoče se področje. Mislim, da je stalno učenje dobra popotna palica na vseh področjih življenja.
Poleg raziskovalnega dela sem prenašala – in še vedno, znanje na mlade in tiste malo manj mlade v izobraževalnem procesu. Že od diplome naprej sem preučevala in raziskovala svet podatkovnih baz. Nekaj časa sem novosti na tem področju spremljala tudi kot delavka v podjetju ene najbolj razširjenih podatkovnih baz pri nas in v svetu. Raziskovala sem zanimive stvari. Najbolj me je pritegnilo odkrivanje zakonitosti med ogromnimi množicami zbranih podatkov, ki ga imenujemo podatkovno rudarjenje. Velja rek, ki opisuje današnji čas: utapljamo se v podatkih in stradamo za znanjem. Z odkrivanjem gruč informativnih genov in vzorcev pacientov iz ogromnih baz podatkov odkrivamo podtipe bolezni in genske značilnosti tako, da jih znamo prepoznati. To omogoča zgodnje odkrivanje bolezni, vzgojo zdravilnih rastlin ali pa vzrejo živali za človeško prehrano. Jedro znanstvenega raziskovanja so algoritmi, ki čim hitreje in čim bolj popolno odkrivajo gruče genov, vzorcev ali gruče poljubnih podatkov. Algoritmi razvrščanja v gruče se lahko uporabljajo za analize in iskanje slik ali dokumentov na svetovnem spletu ali segmentacijo strank v bankah ali zavarovalnicah. K motivaciji znanstvenega dela prispevajo sprejeti članki v mednarodne revije in predstavitev znanstvenih izsledkov na mednarodnih znanstvenih konferencah.
Znanstvenoraziskovalno delo je zanimivo, inovativno, ustvarjalno, vsak dan prinese kaj novega, največkrat ne nudi velikih denarja, vsekakor pa prinese obilo zadovoljstva. Znanstveno delo ni vnaprej začrtano, težko ga je načrtovati v dnevih in pot do cilja ni vedno ravna. Lahko imaš dobro idejo, pa se potrdi velika tragedija znanosti – pobijanje lepe hipoteze z grdim dejstvom (T. H. Huxley). V znanstvenem delovanju je potrebna ustvarjalnost in vztrajnost ter potrpljenje pri delu v skladu s kitajskim pregovorom: Naj te ne bo strah, če napreduješ počasi; boj se le, da ne obstaneš.
Moje življenje je podobno življenju drugih žensk v znanosti ali zaposlenih v gospodarstvu, je polno, a naporno. Otroci so enkratni, prav tako je neponovljiv vsak trenutek bivanja. Stvari je potrebno prekrivati, kuhati in hkrati učiti otroke, ustvarjati in se igrati z otroki, športne aktivnosti uporabiti hkrati za druženje z otroki. Ženske imamo posebno vlogo v življenju otrok, smo mame – ene same, in kljub ugodnim porodniškim dopustom v Sloveniji je vloga žensk v življenju otrok odvisna predvsem od delodajalcev, predvsem nadrejenih sodelavcev. Mamice so zelo nemobilne, kar je slabo. Danes je večina zanimivih projektov mednarodnih in zapečkarstvo je stvar preteklosti. Družba bi lahko pomagala znanstvenicam in drugim mamicam v gospodarstvu s povrnitvijo stroškov sobivanja otrok na znanstvenih in drugih delih v tujini. Tako bi bile mame bolj mobilne.
Vznemirljivega dela v računalništvu je ogromno in razvojnih možnosti in izzivov je neskončno.Sem odprte glave za nova znanja, v pričakovanju novih izzivov in verjamem, da bo še zanimivo.