Doktorice znanosti
Dr. Romana Vajde Horvat
Od nekdaj me je privlačilo urejanje različnih zbirk – znamk, značk, knjig, itd. Kasneje sem urejanje preizkušala na področju organizacije različnih dogodkov, kot je organizacija predstav v šoli in mladinskih odborih. Iskanje načina za čim optimalnejšo vključitev ljudi, porabo časa in denarja pri organizaciji nekega dogodka je bil zame izziv. Toliko večji, kadar je bilo treba reševati nepredvidene zaplete. Zato me prav nič ne čudi dejstvo, da danes raziskovalno in pedagoško delujem na področju modeliranja in vodenja procesov, vodenja projektov in komuniciranja v delovnih skupinah.
Diplomirala sem leta 1990 na Univerzi v Mariboru, kjer sem razvila prototip orodja za generiranje uporabniških vmesnikov na podlagi podanega nabora spremenljivk. Po opravljeni diplomi sem kot mlada raziskovalka nadaljevala delo na isti univerzi: spoznala sem se s področjem kakovosti pri razvoju programske opreme in obvladovanja procesov. V svoji magistrski nalogi sem raziskovala modele za izboljšanje kakovosti razvoja programske opreme in definiranje procesa razvoja programske opreme. Znanje o modeliranju procesov sem poglobila še z raziskavami pri doktorskem delu, kjer sem raziskovala možnosti za modeliranje procesa razvoja programske opreme s pomočjo Petrijevih mrež. Trenutno sem zaposlena kot docentka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, na Inštitutu za informatiko.
Zraven raziskovalnega dela je zame bistvenega pomena tudi prenos izsledkov znanstvenih raziskav v prakso, zato sem bila času od leta 1990 poleg svoje osnovne pedagoške in raziskovalne zaposlitve dejavna še pri vrsti drugih organizacij. Od leta 1997 intenzivno delujem kot članica mednarodnega tehničnega odbora, ki pripravlja najpogosteje uporabljane standarde v svetovnem merilu – standarde za sisteme vodenja kakovosti (skupino ISO 9000). Kot predstavnica Slovenije sem sodelovala pri več delovnih skupinah in tako s svojim znanjem vplivala na vsebino danes v svetu najbolj razširjenih standardov. Izpostavila bi delo v skupini, ki je pripravljala smernice za procesni pristop, ki opredeljuje, kako naj organizacije organizirajo procese, da bo delo čim učinkovitejše.
Kot predsednica slovenskega tehničnega odbora Vodenje in zagotavljanje kakovosti pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo od leta 1997 vodim pripravljanje slovenskih standardov s področja sistemov vodenja kakovosti. Tak tehnični odbor podaja komentarje in dopolnila za mednarodne standarde, pripravlja strokovne prevode standardov, obvešča slovensko javnost o stanju na področju standardizacije, pomaga pri strokovni razlagi standardov. Aprila 1999 sem naredila izpit za vodilnega presojevalca sistemov vodenja kakovosti. V Veliki Britaniji sem se izobraževala in naredila izpit za profesionalnega vodjo projektov po metodologiji PRINCE2.
Vodila oz. sodelovala sem tudi pri več mednarodnih in slovenskih raziskovalnih in aplikativnih projektih, povezanih z razvojem informacijskih portalov (IPQ, eProjekti-Web-based Environment for project management in SMEs,), metodologiji sodelovanja in razvoju infrastrukture za podporo sodelovanja v distribuiranih skupinah (TEAMWORK), razvoju metodologij, pripravi gradiv za izobraževanje in prenosu znanja v prakso (ManagEUr, Organic) in še vrsti drugih.
Sem članica nadzornega sveta Slovenskega inštituta za standardizacijo. _Tri leta sem poleg redne pedagoške zaposlitve opravljala funkcijo direktorice tehnološkega centra.
In kje polnim svoje baterije? V družini – sem mama dveh zlatih otrok – in dejavnostih prostega časa – pohodništvo, plavanje, pevski zbor Vocalis, razna predavanja in delavnice za osebno rast in še kaj zanimivega se najde.
O usmeritvi v znanost se mi porajajo tako pozitivni kot negativni občutki. Na eni strani se odpirajo čudovite možnosti za raziskave, saj je raziskovalcem danes na razpolago dobra podpora za raziskovanje tako v smislu zrelih metodologij in vzorcev raziskovalnih metod kot tudi dostop do množice relevantnih podatkov, možnost interaktivnega sodelovanja z raziskovalci z vsega sveta kot tudi možnost objavljanja izsledkov. Znanost sama in tudi uporaba izsledkov znanosti izjemno hitro raste, kar je znanstvenikom zagotovo spodbuda in izziv. Tisti negativni občutki ob pojmu znanosti pa se mi porajajo predvsem ob misli na to, za kakšne namene vse uporabljamo izsledke znanosti. Res prispevamo s svojim znanstvenim delom samo k temu, da ljudje živimo bolj zadovoljno? Hm …
Članek Ustvarjalnost in svobodno razmišljanje pred kariero: Skupinski portret devetih doktoric računalništva, novinarke Jasne Kontler-Salamon, objavljen v Delu, 18.5.2006, predstavi razstavo Doktorice računalništva in informatike v Sloveniji. Devet doktoric, med njimi tudi dr. Romana Vajde Horvat, pripovedujejo o svojih izkušenjah in razmišljanjih o tem, kako je biti ženska v znanosti.