Doktorice znanosti
Dr. Evelin Vatovec Krmac
Če je za znanstvenico značilno, da je zelo radovedna, ustvarjalna, vedoželjna, da želi vsaki stvari, ki jo zanima, priti do dna, da je pri svojem delu dosledna, natančna, točna ipd., potem lahko sebe označim za znanstvenico. Zametki moje znanstvene kariere segajo v bistvu že v moje rano otroštvo, ko sem preučevala delovanje stvari, mehanizmov, strojev, razstavljala in sestavljala predmete, reševala logične zanke in uganke. Uradno pa se je ta pot začela kar nekaj let po koncu univerzitetnega študija, natančneje, ko sem prvega sina spravila iz plenic in se zaposlila na fakulteti. Podiplomski študij sem posvetila preučevanju mehanizmov in strategiji ponovne uporabe pri razvoju programske opreme in sem ga v doktorski disertaciji obdelala še s pravnega vidika – z vidika pravic intelektualne lastnine, ki so pri ponovni uporabi lahko ogrožene ali celo kršene, kar pa je tudi za vsa druga znanstvena področja lahko velik problem.
Glede na to, da sem zaposlena na Fakulteti za pomorstvo in promet, se zadnje čase intenzivno posvečam preučevanju in raziskovanju oblik in načinov informacijske podpore transportnim, prometnim in logističnim dejavnostim tako pri individualnem raziskovalnem delu kakor znotraj Laboratorija za informatiko v prometu, ki ga tudi vodim že vrsto let, in Laboratorija za transportno logistiko, ki ga bomo dokončno ustanovili letos.
Biti znanstvenica je lahko zelo izpopolnjujoče, na trenutke celo adrenalinsko, in tudi naporno. Veliko je odvisno od okolja, v katerem delaš, in pogojev dela. Družina in otroci imajo gotovo na intenzivnost in izsledke znanstvenega dela pomemben vpliv, saj je mati znanstvenica včasih prisiljena žrtvovati eno na račun drugega. Mogoče je ravno slednje razlog, da je svet znanosti še vedno pretežno moškega spola.