Doktorice znanosti
Dr. Tatjana Zrimec
Že nekaj let se ukvarjam z razvojem sistemov za računalniško interpretiranje medicinskih slik. Sistem, ki ga trenutno razvijamo, omogoča zaznavanje in razpoznavanje različnih vzorcev bolezni pljuč. Z razvojem novih in zmogljivejših naprav se število medicinskih slik nenehno veča. Pri enem slikanju pacienta z visokoresolucijskim CT (High Resolution CT) nastane od 30 do 600 slik. Žal se orodja za pregledovanje in analizo slik ne razvijajo z enako hitrostjo. Analiza slik je zelo zahteven in počasen postopek. Zdravniki vedno bolj potrebujejo sisteme za računalniško pomoč pri interpretiranju medicinskih slik. Sistem, ki ga razvijamo, omogoča poleg računalniško podprtega diagnosticiranja tudi tridimenzionalno prikazovanje anatomije pljuč in položaj bolezni. Področje znanstvene vizualizacije me je vedno veselilo, tako da sem sedaj vodja laboratorija VisLab na Univerzi New South Wales. V laboratoriju se ukvarjamo z razvojem orodij za virtualna okolja ter s 3D-modeliranjem in z vizualizacijo. Ena od uporab teh orodij je razvoj okolja za treniranje bodočih kirurgov s pomočjo simulacije kirurških procedur v virtualnem okolju in ob uporabi haptičnega robota.
Kot pedagog sem vodja novega podiplomskega programa s področja medicinske informatike: Master of Health Informatic na Univerzi New South Wales. Program sem razvila kot dodatni študij s področja informacijske in komunikacijske tehnologije in njene uporabe v zdravstvu. Namen programa je zdravnikom omogočiti, da spoznajo, kaj jim računalniška tehnologija ponuja in kako jo je mogoče učinkovito uporabiti pri svojem delu. Program omogoča tudi informatikom, da se specializirajo za delo na področju zdravstva.
Z raziskovalnim delom sem se spoznala že kot študentka dodiplomskega študija. Začela sem v laboratoriju za Biokibernetiko na ljubljanski univerzi. Po diplomi sem ostala na Fakulteti za elektrotehniko in nadaljevala delo in študij vse do doktorata. Slednji je bil s področja umetne inteligence in robotike. Kot doktorandka sem večino dela opravila na Tringovem institutu v Veliki Britaniji, kjer so imeli zelo dobro opremljen robotski laboratorij. Po doktoratu sem imela dve podoktorski štipendiji v Veliki Britaniji in Avstraliji. V slednji sem se začela ukvarjati z obdelavo medicinskih slik, s čimer se še vedno ukvarjam. Leta 2000 sem se preselila iz ljubljanske univerze na Univerzo v Sydneyju.
Svojega poklica sem zelo vesela. Poleg znanstvene kariere sem tudi družbeno aktivna in mama. Po magisteriju sem rodila sina, ki je sedaj študent. Delo na univerzi mi nenehno ponuja nove izzive in me popolnoma izpolnjuje. Omogočilo mi je, da obiskujem veliko število tujih univerz po svetu in z njimi sodelujem.