Doktorice znanosti
Dr. Mirjam Sepesy Maučec
Raziskovalna radovednost me je privedla do področja, kjer se stikata na prvi pogled nezdružljivi vedi: matematika in jezikoslovje. Govorimo o računalniškem jezikoslovju. Njegov namen je poiskati matematične (največkrat statistične) mehanizme, s katerimi bi čim boljše opisali jezik. Gradimo modele jezika. Kako vemo, da smo zgradili dobrega? Model jezika je tem boljši, čim manjša je nedoločenost besedila. Pri definiciji nedoločenosti jezika posegamo na področje teorije o informaciji. V skupini, kjer delam, se posvečamo modeliranju slovenskega jezika in mu utiramo pot med mnogo bolj raziskane svetovne jezike. Slovenski jezik ima nekatere posebnosti, ki jih v drugih, zlasti neslovanskih jezikih ni. Raziskave niso mogoče brez jezikovnih virov, ki jih večinoma razvijamo sami. Jezikovni vir je zbirka informacij o jeziku (npr. slovar ali korpus). Gradimo jezikovne vire, ki izhajajo iz pisnih besedil, in vire, ki so vezani na govor. Model jezika ni namenjen samemu sebi, ampak pomeni vir znanja številnih ciljnih sistemov. Naj omenim le največjega, ki ga razvijamo v naših laboratorijih: to je sistem prevajanja govora v govor, ki vključuje razpoznavalnik govora, prevajalnik govorjenega besedila iz enega jezika v drugega in sintetizator govora. Pri gradnji tega sistema sodelujejo vsi sodelavci naše skupine. Mednarodna prepoznavnost našega znanstvenega dela se kaže v številnih objavah v znanstvenih revijah in na mednarodnih konferencah. Uspešno se vključujemo tudi v mednarodne projekte. Zelo smo zadovoljni, ker je med mednarodne raziskave svetovnih jezikov uvrščena tudi slovenščina kot rezultat naših prizadevanj.
Za znanstveno kariero se nisem odločila zavestno – kar zgodila se je. Prvo prelomnico je bila izbira študija. Ker me je veselilo reševanje matematičnih nalog, sem iskala poklic, ki bi bil s tem kar najbolj povezan. Doma smo imeli računalnik. Uporabljal ga je samo oče, ker je bil zaposlen v računalniški stroki. Mene računalnik ni pritegnil, večkrat se mi je zdel "preveč neumen". Veliko rajši sem matematične naloge reševala na papirju, ki je vse prenesel. Oče me je prepričeval, da je moj odpor do računalnika le pubertetniška muha in naj mu namenim vsaj nekaj minut, da mi ga predstavi v pravi luči. Takrat sem sestavila svoj prvi algoritem. Opisoval je usmerjanje avtomobila v križišču. Teh nekaj minut, ki so se potem spremenile v ure, je bilo dovolj, da sem se brez oklevanja odločila za študij računalništva. Da sem tudi po končanem študiju ostala pri raziskovalnem delu, sta zaslužna prof. Horvat, ki me je k temu povabil, in prof. Kačič, ki me je sprejel v svojo raziskovalno skupino.
Kljub izzivom znanstvenega dela sem kot svoje temeljno poslanstvo izbrala vlogo matere. Imam dva otroka, 7 let staro Katarino, ki se je rodila sredi doktorskega študija, in 2 leti starega Timoteja. Združevanje znanstvenega dela in družinskega življenja zahteva mnoga odrekanja na obeh področjih. Šele sedaj se zavedam, kakšno razkošje je bil študij, ko je bila to moja edina obveznost. Danes vem, kdaj moram ugasniti računalnik in se posvetiti otrokoma. Tudi dosežki znanstvenega dela so veliko lepši, če jih lahko deliš z zadovoljno družino. Vse to pa ne bi bilo mogoče, če ne bi uživala podpore širše družine, sodelavcev in nadrejenih.
Naj sklenem s spoznanjem, da so me na moji poti spremljali veseli in grenki trenutki. Iz vseh sem se mnogo naučila.