Doktorice znanosti
Dr. Barbara Koroušić Seljak
Po končani gimnaziji, ki je bila usmerjena družboslovno, sem se odločila za tehnični študij računalništva in informatike. Kaj me je usmerilo v to odločitev, se niti sama dobro ne zavedam. Vsekakor sem se v matematičnem svetu že kot otrok počutila varno in sem predvidevala, da mi bo računalništvo nudilo dovolj matematičnih podvigov pri reševanju praktičnih problemov. Pomembno vlogo so odigrali starši s svojimi zgledi in občutek dolžnosti, da izkoristim možnost študija in postanem samostojna. Študijska leta so mi ostala v lepem spominu, predvsem pa so mi zapustila kopico res dobrih in prijetnih prijateljev in kolegov. Ker je bilo v moji generaciji število sposobnih deklet in fantov približno enako, se vprašanja vloge žensk v računalništvu takrat nisem niti zavedala. Študij sem nadgradila s podiplomskim izobraževanjem na Institutu "Jožef Stefan", kjer je raziskovalni duh močno prisoten in pozitivno vpliva na moje delo in življenje. Končala sem magistrsko in doktorsko nalogo, izkusila raziskovalno delo na tuji univerzi v Veliki Britaniji in ustvarila družino s tremi nadobudneži. Čeprav sem v računalništvu aktivna že vrsto let, imam vedno znova občutek, da moram osvojiti še veliko področij in znanj. Te občutki me navdajajo zlasti v večernih urah, ko mi misli uhajajo med likanjem, pranjem otroških oblačil … Sklenem lahko, da sem v svojem delu srečna in izpolnjena, verjetno pa je ravno občutek nepopolnosti tako v stroki kot družini gonilo k večni ustvarjalnosti.
Moje raziskovalno delo posega v področje računalništva, kjer sem se večino časa ukvarjala z namenskimi sistemi v realnem času (ang. real-timeembedded systems). Ti postajajo v zadnjih letih zaradi svoje široke aplikativnosti vse bolj popularni. V magistrski in kasneje doktorski nalogi sem iskala metode razvrščanja opravil, ki bi zagotavljale dovolj hitro, predvidljivo in zanesljivo izvajanje v realnem času pod strogimi pogoji (ang. in hard real-time). Odločila sem se za reševanje problema z nevronsko mrežo in genetskim algoritmom, ki sta se mi zdela zanimiva zlasti zaradi (takrat še inovativnega) pristopa po vzoru iz narave. Obe metodi nudita možnost izvedbe v strojni opremi, kar pospeši in izboljša izvajanje razvrščevalnika. Pridobljeno znanje sem poskušala prenesti tudi na druga področja, kot je na primer reševanje šolskega urnika s Hopfieldovo nevronsko mrežo, optimizacija geometrije rotorske in statorske lamele elektromotorja z genetskim algoritmom in računalniška izdelava jedilnikov za šole, vrtce in bolnišnice s kombinacijo klasičnega linearnega programiranja in metahevrističnega genetskega algoritma za večkriterijsko optimizacijo. Zmeraj znova me privlačijo problemi, ki so matematično obarvani in rešljivi z računalnikom, hkrati pa imajo aplikacijo v vsakodnevnem življenjskem okolju. Kot vsi raziskovalci moram tudi sama vlagati energijo v objavljanje izsledkov svojega dela v obliki člankov in prispevkov na konferencah. Udeleževanje konferenc v tujini mi je v obdobju oblikovanja družine pomenilo precejšno težavo, zato se jih nisem udeleževala v tolikšnem obsegu, kot bi bilo verjetno potrebno za kakovostno raziskovalno delo. K sreči pa ravno razvoj računalništva omogoča vse boljšo komunikacijo tudi na daljavo.
Članek S kolegi o metodah, s kolegicami o uporabi, novinarke Anuške Delić, objavljen v Delu, 30.10.2007, v katerem dr. Barbara Koroušić-Seljak razmišlja o tem, kako je biti znanstvenica na področju računalništva in informatike, kjer prevladujejo moški, in kako je ženska lahko uspešna pri združevanju kariere in družine.
Članek Ustvarjalnost in svobodno razmišljanje pred kariero: Skupinski portret devetih doktoric računalništva, novinarke Jasne Kontler-Salamon, objavljen v Delu, 18.5.2006, predstavi razstavo Doktorice računalništva in informatike v Sloveniji. Devet doktoric, med njimi tudi dr. Barbara Koroušić Seljak, pripovedujejo o svojih izkušenjah in razmišljanjih o tem, kako je biti ženska v znanosti.