Doktorice znanosti
Dr. Rebeka Rudolf
Na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru sem zaposlena kot višja raziskovalka in dopolnilno kot vodja raziskovalne skupine Razvojna skupina Zlatarne Celje, d. d.
Ukvarjam se z raziskavo različnih materialov, kar pomeni, da na Inštitutu za tehnologijo materialov raziskujem mikrostrukture in preizkušam materiale kakor tudi tehnologije izdelave in predelave materialov. V Zlatarni Celje, d. d., vodim Razvojno skupino ZC in razvoj, kjer je delo usmerjeno v tehnološko posodabljanje proizvodnje in osvajanje novih tehnologij izdelav različnih izdelkov iz plemenitih kovin (izdelava nakita in dentalnih zlitin, zlatenje in srebrenje različnih izdelkov, rafiniranje zlata, dodelava izdelkov iz Au in Ag, izdelava kovinskih trakov, idr.). Svoje dosedanje razvojno-raziskovalno delo lahko predstavim z referenčnimi projekti, ki sem ji aktivno vodila in koordinirala v različnih slovenskih podjetjih.
Skupaj z avtorjema Križman Alojzem in Albreht Bojanom sem nosilka patenta: Postopek izdelave srebrnih trakov : odločba o podelitvi patenta SI 21916 A, datum objave 30.06.2006 : patentna prijava št. P-200400343, datum prijave 17.12.2004. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, 2006. 5 f.
Na pot znanosti sem stopila po naključju. Ob koncu študija strojništva mi je takratni rektor mariborske univerze, prof. dr. Alojz Križman, ponudil mesto raziskovalke na Inštitutu za tehnologijo materialov Fakultete za strojništvo. Po enoletnem usposabljanju sem pristopila k programu mladih raziskovalcev. Leta 1997 sem magistrirala z delom Raziskave vplivnih parametrov na mikrostrukturo kompozita AlSi7-SiC, izdelanega po postopku tiksotropnega ulivanja, leta 2002 pa sem zagovarjala doktorsko disertacijo Notranja oksidacija diskontinuirnih kompozitov iz sistema Cu-C. Za slednjo sem dobila znanstveno nagrado najboljše pomursko doktorsko delo.
Razmišljanje o vlogi ženske v znanosti me pripelje do sklepa, da je nenehen študij prav poseben način življenja. To pomeni, da se mora ženska kot znanstvenica v odločilnih trenutkih popolnoma skoncentrirati na svoje delo in izključiti vse moteče faktorje, ki sta v večini primerov družinsko življenje in materinsko poslanstvo. Seveda pa to ni zmeraj lahko, še posebej če želi tudi partner narediti znanstveno kariero. Zato je treba neprenehoma iskati kompromise in se prilagajati različnim življenjskim situacijam. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da to pomeni določeno odrekanje in velik napor. Prav zaradi navedenega upam, da se bo v slovenski in širši evropski javnosti spremenilo mnenje o znanstvenicah in posledično dvignil naš ugled.