Doktorice znanosti
Dr. Marjeta Kramar Fijavž
Matematika in fizika na eni ter literatura in likovna umetnost na drugi strani so bila od nekdaj moja najljubša področja, pri čemer slednjih nikoli nisem povezovala s svojim poklicem. Po gimnaziji je eksaktnost in logično mišljenje prve prevladalo nad drugo in vpisala sem se na študij uporabne matematike v Ljubljani. Odločitve nikoli nisem obžalovala. Čeprav sem imela v družini za zgled univerzitetnega profesorja, takih predstav o sebi nisem imela. Predstavljala sem si zanimivo in dinamično delo »uporabnega« matematika, ki vsakodnevno »rešuje probleme« inženirjev … Kot študentka sem v društvu Sezam nekaj let vodila tečaje Zabavne matematike in pri sebi našla veselje do poučevanja, vendar mi delo osnovnošolske ali gimnazijske učiteljice kljub temu ni dišalo.
Po diplomi me je bolj kot iskanje idealne službe veselil nadaljnji študij, zato sem se začasno zaposlila kot pedagoška stažistka na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter se hkrati vpisala na podiplomski študij matematike, raziskovalna smer. Ko sem magistrirala, sem na isti fakulteti dobila mesto asistentke. To počnem še danes in čeprav je poučevanje matematike bodočih inženirjev gradbeništva naporno (zaradi velikega števila študentov in njihovega splošnega nenavdušenja nad matematiko, ki jo večina dojema kot nujno zlo), mi pedagoško delo nudi izziv in mi je v veselje. Dosežki mojega vloženega dela so tu hitreje vidni in so na kratek rok koristnejši od tistih na raziskovalnem področju. Moram priznati, da mi je to velikokrat pomagalo pregnati malodušje, ki se me je lotevalo ob pisanju doktorata.
Še pred njim sem eno leto preživela v Nemčiji. Na Matematičnem inštitutu Univerze v Tübingenu sem imela mesto znanstvene sodelavke, kjer je bila ena od mojih nalog koordinacija mednarodnega internetnega seminarja. Življenje v tujini je bila zanimiva izkušnja, iz katere sem se ogromno naučila – organizacijsko, strokovno in osebnostno. Takrat sem dokončno pridobila samozavest kot raziskovalka na področju matematike.
Po doktoratu sem začela raziskovalno delovati v programski skupini Algebraične metode v teoriji operatorjev na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko. Poleg tega sem ohranila stike z Oddelkom za funkcionalno analizo Univerze v Tübingenu in nekaterimi njihovimi nekdanjimi člani, ki so se raztepli po svetu. Čeprav je matematika tradicionalno zelo individualna disciplina, menim, da skupinsko delo prinaša več dosežkov in zadovoljstva. Ob medsebojnih obiskih in potovanjih na konference zadostim tudi svoji želji po spoznavanju tujih dežel, ljudi in običajev.
Za družino sem se odločila šele po doktoratu. Tudi mož je univerzitetni učitelj in najino delo je bilo do pred kratkim pravzaprav način življenja. Zdaj imava hčerko in trenutno sem na porodniškem dopustu. Življenje se mi je spremenilo, o tem, kako mi uspe usklajevati raziskovalno delo z družinskimi obveznostmi, pa bom poročala čez kakšno leto.