Doktorice znanosti


Dr. Dunja Mladenić

Na Institutu "Jožef Stefan" sodelujem od leta 1987, ko sem začela pisati diplomo s področja strojnega učenja. Delo sem nadaljevala z razvojem sistemov in aplikacij za odkrivanje zakonitosti v podatkih, ki združuje raziskovalno in razvojno delo na zelo zanimivih problemih. V nadaljevanju bom naštela nekaj zanimivih raziskovalnih problemov, pri katerih sem sodelovala. Prvi tak primer je bil napovedovanje izbruhov epidemij z analiziranjem različnih virov podatkov, kot so izostanki dijakov iz šol, zapisi diagnoz iz ambulant za prvo pomoč, podatki o nakupih v samopostrežnih trgovinah in vprašanja s spletnih iskalnikov. Drug zanimiv problem je bilo profiliranje uporabnikov svetovnega spleta, kjer smo gradili modele interesov uporabnikov svetovnega spleta, na osnovi katerih je program avtomatsko priporočal uporabniku zanimive spletne strani. Ukvarjala sem se tudi z analizo spletnih novic in opazovala profile držav, znanih oseb ali podjetij skozi čas. Zelo zanimiv primer je bila aplikacija za pomoč mladim sodnikom pri reševanju sodnih primerov z iskanjem semantično podobnih primerov iz preteklih sodnih obravnav. V zadnjem času se ukvarjamo tudi z analizo znanstvenega sodelovanja organizacij, skupin, posameznikov in držav na osnovi preteklega in tekočega sodelovanja na mednarodnih projektih. V teh raziskavah skušamo s sodobnimi metodami strojnega učenja identificirati aktivne posameznike ali skupine, uspešne konzorcije in ključne predstavnike – nosilce razvoja na posameznih raziskovalnih tematikah. Na koncu naj se pohvalim še, da je zaradi znanstvene relevantnosti in mednarodne prepoznavnosti znanstvenega dela naše skupine sodelovanje na domačih in mednarodnih projektih postalo ena pomembnejših komponent mojega dela. K motivaciji prispevajo tudi redna vabila k sodelovanju pri organizaciji priznanih mednarodnih dogodkov in v uredniških odborih mednarodnih znanstvenih revij.

Vesela sem, da sem se odločila za znanstveno kariero, čeprav moram priznati, da me je v resnici znanost kar srečala in "zapeljala". Še iz otroštva se spomnim, da sem si želela poklic in delo, ki me bo izpolnjevalo in mi omogočilo ustvarjalno izražanje. Lahko bi rekla, da dolgo nisem vedela, kakšen poklic je to, čutila pa sem, da me reševanje matematičnih in logičnih nalog veseli. Računalništvo je kot nalašč prišlo v moj svet, s svojo potrebo po logičnem in algoritmičnem razmišljanju in z možnostjo konkretnega izražanja skozi programiranje. Že pri diplomskem delu sem občutila lepoto ustvarjanja in sodelovanja z nekaterimi navdušenimi kolegi iz Instituta "Jožef Stefan". Študij sem uspešno nadgradila z magisterijem in doktoratom, kar me je pripeljalo na eno najboljših univerz za računalništvo "Carnegie Mellon" v ZDA. Ta izkušnja je pomembno zaznamovala moje osebno življenje in znanstveno delo. Rečem lahko, da se je dogajanje pospešilo. No, skoraj vse. Odločitev za otroke je prišla šele po končanem doktoratu. Kljub relativno dobrim pogojem, ki jih imamo glede porodniškega dopusta v Sloveniji, mi pri združevanju znanstvenega dela in družinskega življenja pomagajo predvsem odprtost in podpora partnerja, sodelavcev in nadrejenih na institutu. Mladim družinam znanstvenikov bi lahko bistveno pomagali že s tem, da bi jim ponudili logistično in finančno pomoč za udeležbo na mednarodnih srečanjih in bivanje v tujini skupaj z najmlajšimi družinskimi člani.

Mogoče se sliši pretirano, vendar je za mene znanost bolj način življenja kot poklic.

Članek Ustvarjalnost in svobodno razmišljanje pred kariero: Skupinski portret devetih doktoric računalništva, novinarke Jasne Kontler-Salamon, objavljen v Delu, 18.5.2006, predstavi razstavo Doktorice računalništva in informatike v Sloveniji. Devet doktoric, med njimi tudi dr. Dunja Mladenić, pripovedujejo o svojih izkušenjah in razmišljanjih o tem, kako je biti ženska v znanosti.


Doktorice znanosti